V tokratnem nagovoru smo se ustavili ob vprašanju, 
ali odločno izbiramo resnico ali preračunavamo, kaj se nam bolj izplača?

V družini so razmišljali tako: pogosto nam je vsem težko se opredeliti in stati za tem, kar je resnično. 
Tako otroci kot odrasli se zalotimo, kako iščemo lažje in lažne poti, ki bi se nam bolj izplačale. 
Tako preračunljivo tehtamo, kdaj se nam splača povedati po resnici, 
kdaj in kako drugega opomniti, kako drugemu priznati, da smo ga polomili ipd. 
Opažamo, da bolj kot popuščamo v zavzetosti za resnico in dobro, 
bolj izgubljamo sami sebe. Ko pa se uspemo opredeliti in stati za tem, kar je resnično, 
čeprav nam je mogoče v tistem trenutku težko, ostanemo zvesti sebi in se lahko v tem umirimo.

Starejša hči hodi v šolo. Letos je med sošolci priljubljena tema pogovora navijanje za italijanske nogometne klube Milan in Inter. 
Hči sicer rada gleda nogometne tekme in z veseljem sodeluje, ko s sošolci igrajo nogomet, na klube se pa ne spozna. 
Ko jo prijatelji sprašujejo, za kateri klub navija, ji postane težko. 
Opredelitev za enega od klubov razume kot izgubo naklonjenosti sošolcev, ki navijajo za nasproten klub. 
Ker se ne bi rada zamerila, sošolcem pritrjuje, da tudi sama navija za oba kluba. 
Težko ji je, ko ve, da laže, hkrati pa se boji sošolcem povedati resnico. 
Po pogovoru smo skupaj razmišljali tako: razumemo strah, da ostaneš sam, a laž ni prava rešitev. 
Ker v srcu veš, da ne delaš prav, ne moreš biti v miru sam s seboj in vesel. 
Hkrati te grize slaba vest in misel, da imaš sošolce za norca. Rešitev smo našli v tem, da hči pogumno pove, 
kaj si v resnici misli ter se sošolcem za laž opraviči. 
Na ta način bo spet našla notranji mir ter gradila prava, iskrena prijateljstva. 
Sošolcem pa bo mogoče na ta način pomagala do spoznanja, da pravzaprav ni pomembno za koga navijamo. 
Najlepše je, ko lahko skupaj igraš dobro in pošteno nogometno tekmo.  

Tudi starši opažamo preračunljivost, ko pridemo v situacije, ki nam ne dišijo. 
Družinska srečanja so za nas precej naporna. 
Vedno se najde sorodnik, ki nam stopa na kakšen žulj ali "popije energijo" s svojimi besedami ali dejanji. 
V takih situacijah smo velikokrat tiho, v mislih pa mu izrečemo marsikaj. 
Iz takih srečanj na koncu odhajamo utrujeni in sitni. 
Razmišljali smo, kako bi lahko tukaj stali za tem, kar je dobro. 
Če bi zbrali pogum in sorodniku povedali, kar si mislimo, bi ostali zvesti sebi in temu, kar mislimo, da je prav. 

Torej, ko se uspemo opredeljevati in stati za tem, kar je resnično, ostanemo zvesti sebi.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas? 
Vam uspe odločno stati za resnico? 
Ste mogoče kdaj tudi vi preračunljivi? 
Kako to preračunljivost presegate? 
Govorite resnico, ne glede na to, kaj bo rekel drugi?
Kaj vam to prinaša?

In še naloga za vse:
Za nalogo tedna se vsak dan trudite postaviti se na stran resnice in preračunljivost čim bolj presegate. 
Na list papirja narišite tehtnico.
Na eno stran tehtnice narišite črn oblak, ki predstavlja preračunljive odločitve, 
na drugo stran pa žareč plamen, ki predstavlja odločitve za resnico. 
Vsak večer si povejte, kako vam je uspelo opredeljevati se za resnico.
Vabimo, da si iz katere od družabnih iger vsak vzame figurico. 
Glede na to, kako se je v dnevu opredeljeval za resnico, postavi svojo figuro na eno ali drugo stran. 

Želimo vam čim več dobrih, svetlih odločitev za resnico in čim manj teme, ki jo prinaša preračunljivost!

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.