Nedeljski nagovor nas tudi tokrat vabi k rasti in nas uči, da rasti ni brez napora. 
Rast je proces, ki zahteva vztrajnost, saj se pri tem soočamo s preizkušnjami, 
v katerih se skriva priložnost za napredek.

V eni od družin so razmišljali tako: 

Pogovarjali smo se o tem, da si želimo rasti. 
Veseli smo, kadar se česa novega naučimo, kadar ugotovimo, da v nečem napredujemo. 
So pa tudi stvari, za katere vidimo, da se spreminjajo prepočasi. 
Mnogokrat se kaj dogovorimo in se k čemu spodbujamo, pa se zdi, da se stvar še vedno ponavlja in ponavlja. 
Vsak ima svojo težavo, v kateri se, kljub vsem dobrim sklepom, vrača: 
površnost pri pospravljanju, zapiranje vase, trmarjenje, ko se je treba lotiti česa težkega… 
Zakaj v teh primerih ni rasti? 

To se npr. vedno znova dogaja starejši hčerki. 
Čeprav o stvareh veliko premišljuje in se v njenem čustvenem svetu veliko dogaja, o tem težko govori z nami. 
Naporno ji je razmišljati o tem, kako naj ubesedi to kar čuti. Ko jo skušamo najti in jo sprašujemo, 
kako je, kaj se ji dogaja, pogosto odgovarja s kratkimi stavki: »Dobro.«, »V redu.«,  »Nič posebnega.« 
Ko se nabere preveč stvari, ki jih ni podelila, postane sitna in odrezava. Drugi doživljamo, da smo ji odveč. 
O tem smo že velikokrat govorili. Ve, da je to problem. Vedno znova se odloči, da se bo glede tega bolj potrudila. 
A stari vzorec se čez čas spet ponovi. Običajno se moramo skregati, da se ustavi. 
Takrat prizna, da je razočarana, ker ji spet ni uspelo.

Zakaj se to dogaja? Zakaj ni prave rasti?
Ugotavljali smo, da rast ni mogoča, kadar se izogibamo naporu in izbiramo tisto, kar je lažje in manj boleče. 
V glavi nimamo pravega cilja. Premalo razmišljamo o tem, zakaj je neka stvar, ki jo počnemo, 
za nas škodljiva in kaj nam bo prinesla rast na tem področju. 
Brez napora naši sklepi nimajo prave teže in zato se nič ne spremeni.

Menimo, da bomo lahko rastli le, 
če bomo v stvareh iskali globlji smisel in sprejeli, da rast zahteva tudi napor.

Odločili smo se, da se bo vsak v tem tednu potrudil, da se ob svoji težavi ustavi in o njej iskreno razmišlja.
Pozorni bomo na to, da nas v podobnih situacijah ne bo ponovno odneslo na staro pot izogibanja naporu, 
ampak nas bo vodila želja po rasti.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?
Se tudi vam zdi, da se vračate vedno k istim težavam 
ter da ni pravih sprememb kljub dobrim sklepom? Katere so te težave?
Ali lahko v njih prepoznate priložnost za rast?
Lahko razumete, kaj vam rast prinaša in se tega veselite?
Lahko razumete, da je za rast potreben tudi napor?
Kako bi se lahko v vaši družini oz. med prijatelji spodbujali željo po rasti, kljub temu, da ta prinaša napor?

In še naloga za vse:
Vzemite si čas za pogovor. Vsak naj pomisli na to, kje se mu glede rasti najbolj zatika. 
V tem tednu si prizadevajte, da boste vzeli svojo težavo zares in o njej iskreno razmišljali ter se trudili, da jo premagujete. 
Ob večerih si podelite svoja razmišljanja. 
Drug drugemu pomagajte odkrivati globlji smisel in se spodbujati k rasti.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.