Tokratna tema je kot nadaljevanje dileme prejšnjega tedna. 
Pred nas postavlja novo vprašanje: Ali smo lahko skupaj, če se vsak vrti le okrog krivice? 

V eni od družin so o tem razmišljali takole:
Pri nas doma smo zelo bojeviti in glasni, kadar se nam zgodi kakšna krivica.
Otroci so naravnost zgroženi, če starši, medtem ko jih opominjamo za več stvari, po pomoti dodamo še eno, ki ni po njihovi krivdi. 
Vse ostale opombe, ki so sicer resnične, kar naenkrat izgubijo vso otrokovo pozornost, problem je samo še krivica.
Zelo podobno se pogosto odzivava v odnosu mož – žena.
Namesto, da bi se ustavila in priznala svoje napake, potencirava morebitno krivico.
Včasih se zdi, da je krivica že v tem, da nas nekdo opomni, medtem ko ima tudi sam težave.

Takšno protestiranje proti krivici nima nobene veze z željo po tem, da bi skupaj iskali resnico. 
Cilj je le skriti lastne napake in se izogniti temu, da bi morali pri sebi kaj spremeniti. Tako se res ne more nič spremeniti na bolje.
Če vsi sledimo tej logiki, ne more nihče rasti, med nami je samo vedno več zgražanje in prezira.

Kako strupena in nevarna je logika vrtenja okoli krivic in zgražanja nad drugim, namesto, da bi lastne napake vzeli zares.
Prav to lahko v teh dneh spremljamo tudi v primeru vojne med Izraelci in Palestinci.
Na obeh straneh se dogajajo grozne krivice, ki imajo seveda veliko težo. 
Kljub temu se zdi, da zgolj naslavljanje krivic ne bo prineslo miru, ampak bo le še povečalo sovraštvo.
Prav tako je v naših medsebojnih odnosih.

Skupaj smo lahko le, če se zmore vsak ustaviti ob sebi, 
priznati svoje napake in razmišljati o tem, kaj lahko sam pri sebi spremeni, da nam bo vsem lepše.
Ko se ustavimo ob sebi, imamo prostor tudi za druge. 
Ugotovimo lahko, da imamo vsi napake in da smo na isti poti.
Samo tako se lahko v resnici iskreno pogovarjamo, tudi o morebitnih krivicah.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako je pri vas?
Kako se odzivaš na opomine drugih?
Se tudi ti vrtiš okoli krivice, ko bi se moral srečati s svojimi napakami?
Kako to vpliva na tvoj odnos z bližnjimi?
Kaj se je zgodilo, kadar si se uspel staviti ob sebi in sprejeti, da nisi popoln?
Kako je to vplivalo na tvoj odnos z bližnjimi?

In še naloga za vse:
Vsak naj pomisli, kaj bi lahko spremenil pri sebi, da bi bilo med vami lepše.
Svoje sklepe zapišite na list papirja. 
Zvečer naj vsak pomisli, ali mu je čez dan uspelo uresničevati svoj sklep. 
Podelite si svoja razmišljanja. 

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.