Vse je že okrašeno. No, že nekaj časa je okrašeno. Vse se sveti. Vsi vemo zakaj. Da bi trgovci več prodali.
Med okrasi pa se je pojavila še preprosta 'stvarca', ki ji rečemo adventni venček.
Čeprav se vse sveti, mogoče tudi tvoj adventni venček, so vendarle na njem štiri svečke, ki jih prižigamo počasi, teden za tednom.
Štiri so zato, ker nas do praznika, zaradi katerega je ves ta blišč nastal, tj. božiča, ločijo štiri nedelje.
Ko bo dan najkrajši, bodo prižgane vse svečke. Torej, ko nas bo obdajalo največ teme, ker bo sonce svetilo malo časa, prižigamo lučke upanja.
To upanje se ne zgodi samo, potrebno ga je gojiti. Tudi ni vseeno, na čem ga gradimo in s čim ga hranimo.
Kakor je za svečko potreben čisto pravi vosek, vsaka stvar ne gori, tako je za upanje potrebna tisto, kar nam bo upanje resnično dajalo.
Najbrž že vemo, da se upanja ne da kupiti, tudi se ne sveti kakor božično-novoletni okraski.
Adventni venček nas torej sprašuje, kako prižigati luč v svojem življenju,
kako poživljati upanje, ki bo svetilo tudi v težkih trenutkih.
🕯POGOVOR Z BLIŽNJIMI IN NALOGA
Ko boste naredili adventni venček, se pogovorite ob svečkah, kaj vam bo predstavljalo štiri korake do vrhunca praznovanja božiča in novega leta.
Nato poiščite prazne nalepke, nanje napišite po eno stvar, ki vam predstavlja upanje in vas bo ob adventnem venčku spodbujala, da jo uresničite.
Nalepite jo na svečke.
______________________________________
Vsebino spodbude za družine smo tudi tokrat povzeli po pridigi g. Petra Žaklja za današnjo nedeljo.
Vabljeni, da jo preberete na novi spletni strani Mirenskega Grada in tam delite svoja razmišljanja ... ali na spodbudi za pogovor.
V kolikor potrebujete kakršnokoli pomoč ali bi se radi pogovorili, nas lahko pokličete ali nam pišete.
Če še nimate kontakta, ga najdete vrstico zgoraj, če kliknete na spodbudo za pogovor.