Domov

brezdomci.jpgdogodki.jpgotroci_in_mladi.jpgprostovoljci.jpgstarsi.jpgvzd.jpg

Duhovne vaje študentov

Od 24.-26.2.2012 smo imeli študentje in mladi duhovne vaje v Logu pod Mangartom z naslovom »Ženska in moški – drug drugemu dar«.

Naš duhovni vikend se je začel v petek popoldne na Mirenskem Gradu.
Od tu smo se z dvema avtomobiloma in kombijem odpeljali proti cilju. Že med potjo so se med nami odpirala različna vprašanja in pogovori. Vožnja po ovinkih nas je precej utrudila, vendar smo imeli še dovolj moči in
veselja, da smo se namestili po sobah in si pripravili večerjo. Začeli smo z molitvijo in priprošnjo teh duhovnih vaj k  Bogu. Po večerji smo se zbrali, se umiril in povezali s petjem pesmi.

Današnji večer smo začeli pri ženski in njeni idealni podobi. Najprej se je vsak sam ustavil pri sebi in razmišljal. Nato smo se razdelili po skupinah po štiri. Tako so bili v eni fantje in v treh dekleta. V skupinah smo se drug drugemu še bolj odprli in si zaupali lastna
razmišljanja, poglede, težave…  Nestrpno smo se veselili pogovora, saj smo imeli veliko vprašanj, dvomov, nejasnih predstav o ženski.  Vsa nova
spoznanja, občutja smo na koncu večera izročili Bogu pri sveti maši.

Zjutraj smo se zbudili v novo jutro in pred nami je bil še en čudovit dan. Dopoldan smo čas razmišljanja namenili moškemu. Po kosilu smo se odpravili na sprehod v naravo. Pričakovali smo, da bo odeta s snegom, a
se je v njej že prebujala pomlad, saj je bilo že prijetno toplo, kot nalašč za prijeten klepet in sprostitev. Popoldanski čas je bil ponovno
namenjen razmišljanju o ženski.
Pogovor smo zaključili s sveto mašo. Pripravili smo večerjo in po duhovno polnem dnevu je bil večer namenjen prijetnemu druženju, osebnem pogovoru ali spovedi.
In že smo se
zbudili v nedeljsko jutro. Nekoliko še zaspani, smo se najprej okrepčali z zajtrkom, tako smo lažje začeli z današnjim razmišljanjem o materinstvu in očetovstvu.
Duhovne vaje smo sklenili s sv. mašo, katera je vsakega posebej še dodatno nagovorila. Po maši smo poskrbeli še za nedeljsko kosilo in ob skupni mizi, ki nas je vse dni združevala še malo poklepetali.

 

V naslednjih vrsticah, vam ponujamo nekaj naših spoznanj in misli.

 

Najprej se moramo veseliti tega, da smo si med seboj drugačni, ustvarjeni in poklicani (kot ženska-moški, žena-mož, mati-oče) v življenje kot drug drugemu dar.
Vedno znova smo se vračali h krhkosti. Spoznali smo, da je krhkost v naravi ženske bolj položena kot v
moškemu. Ženska mora moškemu »pripraviti prostor«, dati možnost, mu zaupati, priznati, da je krhka, ranljiva, da tudi ona vsega ne ve, da potrebuje njegovo ljubezen, nežnost, toplino, varnost, zaupanje… Ko moški sprejme žensko v vsej tej njeni nemoči, krhkosti, se lahko šele
takrat dopolnjujeta in med seboj ne tekmujeta, ampak postaneta drug drugemu dar.
Ženska potrebuje Boga, da ja lahko tisto kar je. Moški pa mora najprej odkriti žensko, da lahko odkrije Boga. Tako ima ženska nalogo, da moškega vzgaja za odnos in s tem mu da tudi ceno.
Vrhunec vsakega moškega pa je v notranji moči, da se žrtvuje za dobro drugega. če želi biti moški notranje in zunanje uspešen, mora najprej zrasti v svoji notranjosti, šele nato lahko pokaže svojo zunanjost v vsej lepoti.

Tako moški kot ženska se morata najprej odtrgati od podobe lastne matere in očeta, se soočiti sama s seboj in se skupaj povezati z Bogom. Kajti šele ko bodo naši odnosi dar drug drugemu, bo med njimi tudi Bog
deloval.

Življenje je lepo, ker raste, se vedno spreminja. Boriti se moramo proti naši lenobi in na rane gledati pozitivno, kot nekaj dobrega, saj nas prečiščujejo in le zaradi njih lahko rastemo.
Šele, ko se nehamo vrteti okoli sebe, lahko pripravimo prostor za drugega in se tako namenimo darovanju drug drugemu.
»Telo ženske je narejeno za telo moškega - da sprejme vase dar življenja, telo moškega je ustvarjeno za telo ženske - da postane zanjo dar, ki poraja življenje. DRUG DRUGEMU STA DAR!«

 

Gospod, hvala ti za vsa nova spoznanja, razmišljanja, prijateljstva, ki smo jih spletli te dni.